« Svar! | Ašalsķša | Nżtt śtlit! Hśrra!!! »

Ķslendingar og virkjanir.

nóvember 15, 2004

Ragnar T. sendi mér póst meš eftirfarndi vištali, sem var sent śt ķ franska rķkisśtvarpinu. Vištališ er viš Philippe Bovet, franskan blašamann, sem hefur dvališ į Ķslandi.

Ég įkvaš aš birta žetta hérna, žar sem mér fannst žetta grķšarlega athyglisvert vištal. Hann fjallar žarna um žessar bilušu virkjanaframkvęmdir į hįlendi Ķslands. Ég hvet alla til aš lesa žetta og sérstaklega žį, sem telja aš stórišja leysi öll varndamįl Austurlands og alls Ķslands.

Vištal viš Philippe Bovet, blašamann. Flutt ķ franska rķkisśtvarpinu, France Culture, ķ žęttinum Terre ą terre, 5. nóvember 2004.

Spyrill: Philippe Bovet, žś ert blašamašur, žś hefur haft möguleika į žvķ ķ starfi žķnu fyrir Le Monde Diplomatique aš fara til Ķslands. Ég vil ķtreka žaš sem ég sagši įšan viš Hönnu Žorleifsdóttur, ž .e.a.s. hvaš Frakkar eru hissa į žvķ aš heyra aš į einu Noršurlandanna gangi hlutirnir fyrir sigį žann mįta sem bśiš er aš lżsa fyrir okkur [Hanna hefur įšur sagt frį žvķ hvernig įkvaršanataka um Kįrahnjśkavirkjun gekk fyrir sig, höfnun Skipulagsstofnunnar, śrskurši Umhverfisrįšherra, mótmęlum og gagnrżnt Ķslendinga fyrir slöpp mótmęli].

Philippe Bovet: Žaš kemur ķ raun ekki svo mjög į óvart. Žaš er rétt aš viš Frakkar og ašrir ķ Vestur-Evrópu ķmynda sér oft aš Ķsland sé nokkurs konar paradķs, land žar sem mikil įhersla er lögš į nįttśruna. Žetta er ķmynd sem Ķslendingar vilja gjarnan gefa af sér og landi sķnu, en ķ raun er žetta alls ekki svona. Žaš er rétt aš Ķslendingar bśa ķ mjög sérstöku landslagi, žetta er vindbarin eyja og vešurfariš fremur óblķtt. Landiš bżr yfir miklum aušęfum ķ jaršhita. Nęrvera nįttśrunnar į Ķslandi er mjög mikil og žaš kemur fram ķ bókmenntunum, allt frį fornritunum til verka Laxness.

En žaš er mķn skošun aš Ķslendingar njóti almennt ekki nįttśru sinnar. Ķslendingar eru fyrst og fremst Vesturlandabśar. Meirihluti žeirra er ekki ķ sterkum tengslum viš nįttśruna. Tengsl žeirra viš nįttśruna komu mér aldrei neitt sérstaklega į óvart. Ķslendingar eru Vesturlandabśar og žar rķkir mikil neysluhyggja. Žeir hrķfast af veraldlegum gęšum, eins og tękjum og tólum af żmsu tagi. Žeir sinna tveimur eša žremur störfum til aš nį endum saman į mįnašarmótum. Og žeir njóta ekkert sérstaklega nįttśrunnar sem žeir bśa ķ.

Žarna rķkir mikil neysluhyggja. Fólk keyrir um landiš į stórum bķlum og af öllum žeim sem ég hitti er ašeins lķtill hluti sem žekkir landiš sitt vel og hefur feršast um žaš. Į sumrin mį sjį fólk ganga um hįlendiš. Žetta eru oft śtlendingar, Englendingar og Žjóšverjar. Viš žekkjum skopmyndina af fólki aš hjóla um Ķsland. Žetta er aušvitaš żkt skopmynd, en samt er eitthvaš til ķ henni. En žeir sem hjóla um landiš eru Žjóšverjar, žaš eru afar sjaldan Ķslendingar.

Til aš öšlast betri skilning į žvķ af hverju Ķslendingar eru svona sólgnir ķ nśtķmann veršur aš minnast žess aš landiš hlaut ekki sjįlfstęši fyrr en 1944. Į milli 1380 og 1944 var landiš dönsk nżlenda og laut danskri stjórn. Sjįlfstęšiš fęrši Ķslendingum nśtķmann og landiš opnašist fyrir heiminum į 6. og 7. įratugnum. Žetta voru tķmar nśtķmavęšingar. Ķ flestum bęjum į Ķslandi og jafnvel ķ mišborg Reykjavķkur mį ašeins finna örfį gömul timburhśs. Flest žeirra hafa veriš rifin. Nś sjį menn svolķtiš eftir žvķ en žaš er ašeins of seint.

Og öll gömul merki śr fortķšinni sem tengd eru nįttśrunni hafa smįm saman veriš endurskošuš og leišrétt af ķslenskri menningu. Žar til į 8. eša 9. įratugnum, ég er ekki alveg viss um įrtališ, voru u.ž.b. ein milljón saušfjįr ķ landinu, sem er mjög mikiš. Smįm saman hefur saušfjįrstofninn svo veriš skorinn nišur ķ 500 žśsund dżr og svo 300 žśsund. Žetta var grķšarleg breyting į ķslenskum landbśnaši.

Svo er žaš sjįvarśtvegurinn. Sjįvarśtvegurinn er mjög mikilvęgur en žetta er ekki alls ekki matarframleišsla fyrir žjóšina, žetta er risaframleišsla. Ķslenskir śtgeršamenn eru ķ öllum heimshornum. Žeir reka nś śtgeršir ķ Afrķku, t.d. ķ Namibķu og ķ Sušur-Amerķku. Žeir žróa hįtękni ķ fiskišnaši žannig aš nżting sjįvaraušlindarinnar er grķšarlega mikilvęg. Hafiš veršur aš framleiša. Ég rek allt žetta til aš śtskżra aš tengsl Ķslendinga viš nįttśruna eru mjög tengd nśtķmavęšingunni.

Og ef viš snśum okkur aš umfjöllunarefni okkar, stķflum, žį eru ķ raun fįir Ķslendingar efast um stķfluframkvęmdir fyrir žróun įlišnašar ķ landi žeirra.

Spyrill: Žś lżsir landi sem er mjög vestręnt, ég hafši notaš oršiš skandinavķskt. Žetta er mjög ólķkt žeirri Skandinavķu sem mašur ķmyndar sér, Skandinavķu sem er mjög lżšręšisleg og žar sem umręšur eru hluti af daglegu pólitķsku lķfi. Ég velti fyrir mér hvort žaš séu yfir höfuš einhverjar umręšur (débat) um žessar spurningar [že. um virkjarnir/stķflur].

Philippe Bovet: Ég geri rįš fyrir aš umręšurnar séu ekki żkja mikilvęgar. Ķsland er lķtiš og gegnsętt land eins og önnur Noršurlönd. Žaš veršur aš minna į aš Ķslendingar eru ašeins 270 žśsund og žeir eiga menningu śtaf fyrir sig. Žaš mį aldrei gleyma žvķ aš žaš eru ašeins 270 žśsund manneskjur ķ heiminum sem tala ķslensku.

Žaš er ólķkt hinum Noršurlöndunum. Og eins og ķ öllum litlum löndum fyrirfinnst fólk sem į aušvelt meš aš kippa ķ spotta, pólitķska spotta, spotta ķ hagkerfinu, spotta ķ fjįrmįlaheiminum, alls konar spotta. Žegar Ķsland var aš byggjast upp sem sjįlfstętt rķki į 6. og 7. įratugnum var fólk sem stóš ķ innflutningi, t.d. bķlainnflutningi, ķ stöšu hįlfgeršrar einokunnar. Sį sem, til aš mynda, flutti inn japanska bķla į Ķslandsmarkaš einokaši markašinn og varš į žvķ grķšarlega rķkur. Ef žś mįttir flytja inn amerķskt morgunkorn varšstu grķšarlega rķkur. Žś hafšir mikiš fjįrhagslegt vald.

Svo žarna mį finna nokkra einstaklinga, nokkrar fjölskyldur sem stjórna żmsum „geirum” og žaš er mjög erfitt aš gagnrżna žį ķ žessu litla landi žar sem allir žekkja alla. Į Ķslandi er sagt aš mašur sé skyldur helmingi žjóšarinnar og aš mašur eigi hinn helminginn aš vini. Allir žekkjast og ef žś gagnrżnir ašeins kerfiš er mjög aušvelt aš sżna žér hvar Davķš keypti öliš. Svo aš ef einhver er opinberlega į móti stķflum žį er mjög aušvelt aš żta viškomandi til hlišar og gera honum skiljanlegt aš hann syngi ekki ķ takt viš alla hina.

Spyrill: Og hvernig fer žaš fram ķ svona litlu landi žar sem allir žekkja alla žegar alžjóšlegur risi eins og Alcoa kemur inn ķ landiš? Žaš er įhugavert aš vita hvernig žetta tvennt passar saman?

Philippe Bovet: Meš žvķ aš notfęra sér tengsl sķn viš einhverja įkvešna fjölskyldu eša einstakling getur stórfyrirtęki aušveldlega komiš sér fyrir ķ landinu og eftir žaš er žaš ekki gagnrżnt. Įlišnašurinn hefur nś žegar komiš sér fyrir į Austurlandi og hefur veriš žar um nokkun tķma. Žaš hefur lengi veriš til stašar sś hugmynd aš įlišnašurinn gęti stöšvaš brottflutning ķbśa Austurlands, en um 2/3 ķbśa landsins bśa į stór-Reykjavķkur-svęšinu. Žannig aš litiš var į įlišnaš sem leiš til aš stöšva brottflutning utan af landi, žvķ landbśnašur er aš hverfa og smįbįtaśtgerš einnig. Og žarna getur įlrisinn stjórnast meš atvinnumarkašinn og sagt aš byggšin ķ landinu séundir honum komin.

Spyrill: Ég hef einnig lesiš aš žeir bśi viš einkar góšar ašstęšur vegna žess aš žeir geta fariš vel yfir losunarkvóta į gróšurhśsalofttegundum sem samiš hafi veriš um ķ Evrópu.

Philippe Bovet: Og allt žetta sżnir aš Ķslendingar, sem įvallt leggja įherslu į aš kynna og sżna nįttśruna, eru svo bara tilbśnir til aš selja hana į gjafverši. Žetta er slįandi. Fyrir nokkru voru ķslenskir dagar ķ Parķs og žį var gefiš śt tķmarit žar sem lķta mįtti fallegar myndir af landinu į nįnast hverri sķšu. Ķ žessu tķmariti var „Ķsland – lifandi land” lofaš ķ tķma og ótķma. Žar var meira aš segja aš finna grein um afskekkt stöšuvatn sem fer undir lóniš. Žar var ekki aš finna neina išrun. Og aftast ķ tķmaritinu var opna žar boriš var lof į įlišnašinn į Ķslandi. Žetta var mjög slįandi.

Spyrill: Hvaša skemmdum getur stķflan valdiš? Žį erum viš aš tala um įlišnašinn.

Philippe Bovet: Įlišnašurinn er sį išnašur sem veldur hvaš mestri mengun, bęši sjįlfframleišslan og endurnżting įls. Išnašurinn sem heild veldur mikilli mengun og eyšir mikilli orku. Žaš er slįandi aš heyra įlglugga auglżsta og svo er bent į žaš ķ lok auglżsingarinnar aš svo megi endurnżta įliš. En endurnżtingin mengar grķšarlega. Žaš viršist mun einfaldara aš gera góša višarglugga žar sem viš finnum gnótt višar ķ frönskum skógum. Ķ sumum löndum, į Noršurlöndum eša ķ Žżskalandi eru višargluggar mun meira notašir en įlgluggar žvķ žar vita menn aš framleišsla įls hefur vķštękar afleišingar. Žaš eru meira aš segja til stórmarkašir ķ Sviss sem selja ekki įldósir af žessum įstęšum.

Spyrill: Veršur įliš sem framleitt veršur į Ķslandi notaš į žar?

Philippe Bovet: Įliš veršur flutt śt og selt į lęgra verši, vegna žess aš žaš er aušvelt aš verša sér śti um orku į Ķslandi. Įlišnašurinn žarfnast grķšarlega mikillar orku. Ef hęgt er aš framleiša ódżra orku er sömuleišis hęgt aš framleiša ódżrt įl. Žaš er svona einfalt. Og svo flytur Ķsland bara įliš śt til allra heimshorna.

Spyrill: Philippe Bovet, žś talašir įšan um hvernig stórfyrirtękin stjórnast meš atvinnumarkašinn, til dęmis žetta fyrirtęki sem er aš koma sér fyrir į Ķslandi getur lokaš įlverum ķ Bandarķkjunum og aukiš žannig atvinnuleysi žar.

Philippe Bovet: Žaš gerir žeim kleift aš loka įn nokkurrar išrunar annars stašar og opna mikilvęga framleišslu į Ķslandi. Žaš er alltaf betra aš framleiša ķ litlum einingum. Ef viš höldum okkur t.d. viš įliš, žį er betra aš opna litlar einingar sem framleiša fyrir innanlandsmarkaš, svolķtiš ķ Bandarķkjunum, svolķtiš ķ Frakklandi, svolķtiš į Ķslandi sem nęgir žörfum Ķslands. Žaš gildir žaš sama fyrir allar žarfir, hvort sem žaš er landbśnašur eša išnašur hvar sem er ķ heiminum.

Spyrill: Ef viš drögum saman žaš sem viš höfum rętt, ķ hverju eru hagsmunir Ķslands, eša einhverra einstaklinga į Ķslandi, fólgnir žegar veriš er aš laša svona išnaš aš landinu?

Philippe Bovet: Hagsmunir žeirra er eins og ķ öšrum löndum, aš nį tķmabundnum markmišum, aš skapa eitthvaš nżtt. Nęstu tķu eša tuttugu įrin geta stjórnmįlamenn hreykt sér af žvķ aš hafa komiš į nżjum išnaši, aš yfirgefiš fįbreytileika landbśnašar og sjįvarśtvegs. En žeir, eša ašrir, munu lķka geta minnt į aš žeir hafa fórnaš hluta af landi sķnu handan steyptra stķflna.

Einar Örn uppfęrši kl. 10:00 | 1674 Orš | Flokkur: Stjórnmįl



Ummęli (5)


Glöggt er gests…

Ragnar sendi inn - 15.11.04 10:55 - (Ummęli #1)

Fęr mig til aš rošna af blygšun og skömm…

Erna sendi inn - 15.11.04 15:19 - (Ummęli #2)

Jį žetta eru frekar athyglisverš ummęli, komandi frį ašila sem stendur fyrir utan okkar žjóšfélag. Food for thought…

Kristjįn Atli sendi inn - 15.11.04 15:57 - (Ummęli #3)

Ęi ég veit žaš ekki. Žegar śtlendingar segja aš hér į landi sé spilling minnst ķ heimi eru žeir blindir en žegar žeir fullyrša aš viš séum spilltir bjįnar er gests augaš glöggt.

Ég tek öllu svona meš fyrirvara žó žetta geti veriš įhugaverš lesning. Hver er žessi mašur, hvar stendur hann ķ pólitķk, umhverfismįlum og svo framvegis.

T.d. eru orš hans um aš įlfyrirtęki nżti sér tengsl viš nokkrar fjölskyldur ķ landinu til aš koma sér fyrir alveg dęmalaust vitlaus - eša eru menn bśnir aš gleyma žvķ aš rķkisstjórnin fór meš grįtstafina į milli įlfyrirtękja og baš žau um aš koma. Einnig er furšulegt aš heyra talaš um aš betra sé aš framleiša įl ķ litlum einingum nįlęgt markaši. Hann horfir ekkert į hvernig orkan er framleitt, hvergi er hęgt aš sjį ķ vištalinu aš hann geri sér grein fyrir aš žaš er miklu minni mengun viš įlframleišslu hér į landi en t.d. žar sem orkan er fengin śr kolaverum.

Sjįlfsagt aš gagnrżna glórulausar virkjunarframkvęmdir og uppbyggingu įlišnarar, en ég sé ekki aš žessi franski blašamašur sé aš koma meš nokkuš nżtt (eša satt) ķ žeim efnum!

Matti Į. sendi inn - 16.11.04 00:28 - (Ummęli #4)

Jį, Matti, kannski var lķtiš nżtt ķ žessu og kommentiš um įlfjölskyldurnar var bżsna skrķtiš. En žetta er samt gott vištal. Hann dregur saman marga góša punkta um žetta skrķtna višhorf Ķslendinga til nįttśrunnar.

Til aš mynda aš landiš skuli vera auglżst sem “unspoilt”, en svo vilja allir fį stórišju ķ sitt héraš til aš leysa einhver vandamįl. Einnig žaš aš snerting flestra Ķslendinga viš nįttśruna komi ķ gegnum glugga į risajeppa.

Žaš er lķka oft, sem aš gestir gera sér betur grein fyrir hverju viš erum aš fórna. Žaš sést vel į žvķ aš žaš var ekkert alltof mikil umręša ķ Paragvę žegar fallegustu fossum heims var sökkt fyrir risavirkjun.

Einar Örn sendi inn - 16.11.04 23:58 - (Ummęli #5)

Ummęlum hefur veriš lokaš fyrir žessa fęrslu





EOE.is:

Blašur um hagfręši, stjórnmįl, ķžróttir, netiš og mķn einkamįl.

Į žessum degi įriš

2003 2001 2000

Leit:

Sķšustu ummęli

  • Einar Örn: Jį, Matti, kannski var lķtiš nżtt ķ žessu og komme ...[Skoša]
  • Matti Į.: Ęi ég veit žaš ekki. Žegar śtlendingar segja aš h ...[Skoša]
  • Kristjįn Atli: Jį žetta eru frekar athyglisverš ummęli, komandi f ...[Skoša]
  • Erna: Fęr mig til aš rošna af blygšun og skömm... ...[Skoša]
  • Ragnar: Glöggt er gests... ...[Skoša]


Ég nota MT 3.121

.